Psalms 50

50. Poglavje

1{Psalm Asafov.} Bog mogočni, Bog, Gospod je govoril in poklical zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda. 2S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bog. 3Pride Bog naš in nikar ne bo molčal; ogenj požirajoč gre pred njim in okrog njega silen vihar. 4Nebesom kliče odzgoraj in zemlji, da sodi ljudstvo svoje: 5„Zberite mi svetnike moje, ki so storili zavezo z menoj pri daritvi!“ 6In nebesa oznanjajo pravičnost njegovo, kajti Bog je sodnik. (Sela.) 7Čuj, ljudstvo moje, in govoril bom, o Izrael, in zoper tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog sem jaz. 8Nočem te grajati zavoljo daritev tvojih, saj žgalne daritve tvoje so vedno pred menoj. 9Ni mi treba jemati iz tvoje hiše junca, ne kozličev iz tvojih ograj. 10Ker moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah. 11Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti. 12Ko bi bil gladen, ne rekel bi tebi, ker moja je zemlja vesoljna in vse, kar je na njej. 13Ali mar jem meso volovsko, ali pijem kozlov kri? 14Hvalne daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje. 15In kliči me v dan stiske, rešil te bom, in ti me boš častil. 16Toda krivičniku pravi Bog: Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v usta svoja? 17Saj ti sovražiš svarjenje in besede moje si vrgel vzad zase. 18Kadar vidiš tatú, se ž njim hitro sprijazniš in s prešeštniki se družiš. 19Usta svoja rabiš za hudo in z jezikom svojim spletaš zvijačo. 20Sedé obrekuješ svojega brata, matere svoje sina spravljaš v sramoto. 21To si delal, in ker sem molčal, si menil, da sem prav tebi enak. A karal te bom in vse ti postavil pred oči. 22Pazite vendar na to vi, ki zabite Boga, da ne zgrabim, in ga ne bode, ki bi rešil. 23Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.
Copyright information for SloChraska